Search
  • Žan Novak

Buy now, pay later - novi trend financiranja potrošnikov

Updated: Feb 16



V tujini se močneje uveljavlja novejša metoda financiranja “buy now, pay later”, ki omogoča brezobrestno in brezprovizijsko kreditiranje posameznikovega nakupa. Ob trenutni nizki prepoznavnosti in razširjenosti koncepta v Sloveniji, v tokratnem blogu raziskujemo njegove prednosti in slabosti.


Dandanes je mogoče na obroke kupiti najrazličnejše izdelke, bodisi nov računalnik, ali pa zgolj športno majico. Običajno se potrošniki v takšnih primerih poslužujejo kreditnega odplačevanja, v zadnjem času pa postaja vse bolj priljubljen alternativen koncept financiranja “buy now, pay later” (v nadaljevanju: BNPL), oziroma kupi sedaj, plačaj kasneje.

Kaj je BNPL?


BNPL predstavlja način obročnega plačila, pri katerem kupec v spletni ali fizični blagajni ne plača izdelka, temveč to namesto njega stori ponudnik izbrane BNPL storitve. Kupec nato v skladu z določenimi pogoji uporabe BNPL ponudniku znesek odplačuje po obrokih v odrejenih krajših tedenskih ali mesečnih obdobjih.


Ena izmed glavnih prednosti koncepta je, da ob pravočasnem poplačilu obrokov predstavlja metodo posojila, ki od posameznika ne terja obresti ali provizij. Ob ustreznem upravljanju z osebnimi financami lahko torej posameznik z BNPL pridobi učinkovito in brezplačno metodo razporejanja plačila izdelka na daljše časovno obdobje.


Kako torej ponudniki BNPL služijo? Namesto zaračunavanja storitve potrošnikom, prejmejo delež zaslužka od dobrin, ki jih prodajalec proda s pomočjo BNPL.


Kreditno tveganje posameznika


Dejanska narava BNPL storitve je kreditiranje posameznika, zaradi česar imajo lahko BNPL ponudniki vzpostavljen določen sistem ocenjevanja kreditnega tveganja posameznika, na podlagi katerega pridobijo razumevanje o posameznikovem finančnem vedenju in posledično omogočijo ali onemogočijo uporabo storitve.


Na splošno se pri oceni kreditnega tveganja zberejo in preverijo finančni podatki o posamezniku, ki jih posedujejo npr. banke, ponudniki plačilnih storitev in izvajalci javnih služb.


Poznamo dve vrsti omenjene ocene, t.i. “soft credit check” in “hard credit check”. Pri prvi ponudniki preverijo določene podatke na posameznikovem kreditnem poročilu, vendar ne opravijo celovite obravnave kreditne zgodovine. Takšno preverjanje tudi nima vpliva na kreditno oceno ali bodoče kreditne vloge posameznika, saj ocena ni vidna drugim podjetjem. Nasprotno od navedenega, se druga vrsta preverjanja zabeleži na kreditnem poročilu, zaradi česar je vidna ostalim podjetjem in lahko vpliva na kreditno oceno ter možnost bodoče odobritve kredita.


BNPL ponudniki uporabljajo “soft credit check”, ki zaradi enostavnosti, hitrosti in blažjih posledic pripomore k privlačnosti uporabe BNPL, vendar pa nekateri ponudniki (npr. Afterpay) ne izvedejo nobene izmed navedenih vrst preverjanja. V takšnem primeru od posameznika zahtevajo le splošne podatke (elektronski naslov, telefonska številka, datum rojstva, plačilno sredstvo, naslov za pošiljanje računa) in odločitev sprejmejo nemudoma.


Od obravnavanih BNPL storitev je potrebno ločevati daljše možnosti odplačevanja, ki se raztezajo preko več mesecev ali let. Tudi te so na voljo s strani BNPL ponudnikov, vendar slednje zahtevajo “hard credit check”, saj so običajno že podrobneje regulirane in terjajo določen kreditni dogovor.


Ko je posamezniku omogočena uporaba BNPL storitve in se je le-ta posluži, postane bistveno upoštevanje pogojev uporabe in pravočasno odplačevanje obrokov. V nasprotnem primeru BNPL ponudniki pogosto zaračunavajo zamudne obresti, izključene pa niso niti druge sankcije, prenos terjatve na izterjevalca dolgov in poročanje o neplačanem znesku bonitetni agenciji, kateremu lahko sledi negativen vpliv na kreditno oceno posameznikav (2).


Preko BNPL naj bi potrošniki do leta 2025 porabili $680 milijard, kar predstavlja skorajšnjo podvojitev porabe, ki je do leta 2019 znašala $353 milijard (3). Posledično ne preseneča globalno porajanje zagonskih podjetij, ki želijo uspeti s konceptom BNPL. Nekateri izmed trenutno velikih ponudnikov so med drugimi Klarna, Afterpay in Paypal.


Za ponazoritev, vsi trije ponudniki trenutno ponujajo BNPL možnost v obliki plačila v štirih obrokih na dva tedna, medtem ko Klarna ponuja tudi možnost celotnega plačila v roku 30 dni po odposlanju izdelka (4).


Problematični vidiki BNPL


Kljub prednostim BNPL ne gre zanemariti nekaterih problematičnih vidikov. Mnogi BNPL ponudniki se osredotočajo na trženje mlajšim generacijam, ki so zaenkrat tudi največji uporabnik navedenih storitev (5). Posledično prihaja do spremembe percepcije dolga preko premišljeno privlačnega trženja na družbenih omrežjih in uporabe estetskih aplikacij (6). Ob tem je potrebno poudariti, da ima zgolj Klarna samo v Veliki Britaniji že preko sedem milijonov uporabnikov (7).


Pretirana uporaba BNPL ter potencialne zamudne provizije in druge sankcije lahko nazadnje privedejo do široko razširjenega zadolževanja med mlajšimi ter finančno manj podučenimi uporabniki.


Povečana verjetnost zadolževanja je podkrepljena s trenutno podnormiranostjo BNPL področja, ki z ohlapnejšim preverjanjem kreditne sposobnosti uporabnika omogoča hitrejšo odobritev uporabe. Posledično so na udaru tudi potrošnikove pravice, ki na tak način uživajo manjše varstvo ter se v določeni meri zanašajo na način obravnave uporabnikov s strani posameznega BNPL ponudnika. Z večjo regulacijo področja je mogoče pričakovati strožje pogoje odobritve BNPL storitve in večjo zaščito uporabnikov.


Zaključek


Podjetja lahko z nudenjem možnosti BNPL financiranja za nakup njihovih izdelkov povečajo lastno prodajo in zaslužek, saj na tak način pritegnejo večje število kupcev, ki sicer ne bi dokončali nakupa oziroma si ga v danem trenutku ne morejo privoščiti. Po drugi strani posameznikom uporaba BNPL nudi dodatno in načeloma brezplačno finančno orodje za razporejanje plačila dobrine na daljše časovno obdobje. Kljub temu je ob bodoči razširitvi ponudbe BNPL v Sloveniji uporabnikom svetovana premišljenost in predhodna seznanitev s pogoji uporabe posamezne BNPL storitve.




Viri:




81 views0 comments