Blockchain/DLT svetovanje

Distribuirane knjigovodske tehnologije ("Distributed Ledger Technology" ali "DLT") in blockchain, kot ena izmed vrst DLT tehnologij, prinašajo veliko disrupcijo v tehnološke, družbene in druge procese. Te tehnologije predstavljajo bistveno večji potencial, kot ga imajo le kriptovalute, ki predstavljajo trenutno najbolj znan in razširjen primer implementacije (uporabe) blockchain tehnologije.

 

Pametne pogodbe, e-korporativno upravljanje podjetij, e-identiteta, e-volitve, tokenizacija premičnih in nepremičnih sredstev, elektronski denar in ostale oblike implementacije blockchain tehnologije bodo pomembno spremenile obstoječe procese v finančni, zavarovalni, zdravstveni in v drugih industrijah. Blockchain tehnologija prinaša dodano vrednost v optimizaciji določenih procesov, ki so osnova za produkte in storitve, predvsem z vidika varnosti, preglednosti, hitrosti in cene.

 

Uporaba različnih pametnih pogodb (npr. pametne pogodbe kot "escrow", pametne pogodbe za korporativno vodenje, zavarovalni produkt v obliki pametne pogodbe), organizirani sekundarni trgi (borze) za trgovanje s kriptovalutami, elektronski denar na blockchainu, vprašanje tokenizacije premičnih in nepremičnih sredstev. Število primerov uporabe blockchain tehnologije narašča, posledično se pojavlja vedno več vprašanj v zvezi s tem.

Implementacija blockchain tehnologije

Vsak poslovni model oziroma vsak poslovni proces ni primeren za blockchain ali drugo "DLT" tehnologijo. Pri poslovnih modelih, kjer blockchain prinaša dodano vrednost, pa obstaja kar nekaj različnih možnosti implementacije te tehnologije. Osnovno vprašanje se pojavlja pri vrsti blockchaina, in sicer, ali gre za javni blockchain ali za zasebni. Vsaka od omenjenih oblik, decentralizirana in centralizirana, ima svoje prednosti in slabosti. V primeru, da gre za nameravano uporabo blockchain tehnologije v regulirani ali delno regulirani dejavnosti (npr. "FinTech" ali "InsureTech"), je ključni faktor odločitve lahko povezan z zahtevani regulatorja oziroma z relevantno zakonodajo.

 

Bistveno različne med seboj so si tudi posamezne platforme blockchaina. Nekatere so bolj primerne za implementacijo pametnih pogodb (Ethereum, Cardano), druge, predvsem zaradi hitrosti in arhitekture, bolj za finančne transakcije (Ripple, Stellar). Končno izbiro blockchain platforme, ki je osnova za storitve oziroma produkte, je tako potrebno vsakokrat prilagoditi poslovnemu modelu.

 

Ker blockchain (in na splošno IT) arhitektura predstavlja bistvo digitaliziranega poslovnega modela, iz te arhitekture izhajajo tudi pomembna tveganja za podjetje (operativno, tveganje izgube ugleda). Da se ta tveganja pomembno zmanjša, se v praksi izvajajo t. i. revizije programske kode oziroma penetrativni testi. Revizijo oziroma teste izvaja programer, ki je nepovezan z avtorjem programske kode. Za identifikacijo pravnega ali tehnološkega tveganja se pripravi (primerjalno) oceno tveganj.

Poslovni model (tokenomics)

Veliko blockchain projektov želi ustvariti svojo mikroekonomijo, znotraj katere ima lastna kriptovaluta določen namen. Glede na namen kriptovalute ločujemo tri glavne kategorije: plačilne kriptovalute (»payment«), kriptovalute s kritjem v določenem premoženju ("asset backed") in kriptovalute, ki imajo določeno uporabno vrednost ("utility"). Kjer je predvidena večnamenska uporaba kriptovalute, govorimo o hibridnih oblikah. V praksi gre največkrat za hibrid med "payment" in "utility" kriptovaluto.

 

Pri oblikovanju poslovnega modela – mikroenonomije je ponavadi ključno, da se lastni kriptovaluti doda čim več funkcionalnosti oziroma, da se v poslovni model vključi čim več procesov, ki so zgrajeni na osnovi blockchain tehnologije (npr. pametne pogodbe). Poslovni model kriptovalute ("tokenomics"), pri katerem se lastno kriptovaluto lahko nadomesti z že obstoječo kriptovaluto (npr. Ethereum), tak poslovni model pa bi normalno funkcioniral, po vsej verjetnosti ni poslovno vzdržen.

 

Pri »tokenomics« je posebej pomembno kakšne pravice imetništvo kriptovalute daje imetnikom. Od tega je odvisna pravna klasifikacija kriptovalute, s tem pa so lahko povezane različne pravne obveznosti za izdajatelja. Nepravilno oblikovana kriptovaluta z vidika obveznosti izdajatelja in pravic imetnika lahko za izdajatelja predstavlja vrsto pravnih in operativnih tveganj. Tveganja se lahko odrazijo v postopkih regulatorjev zoper izdajatelja, v postopkih imetnikov zoper izdajatelja (npr. razredne tožbe) ali v neuvrstitvi kriptovalute na organizirane trge (borze).

Emisije kriptovalut

Postopek emisije (izdaje) kriptovalute je povezan z vrsto pravnih vprašanj. Pravice, ki izvirajo iz imetništva kriptovalute, so ključne za presojo pravne narave kriptovalute, ki je predmet izdaje. Pravna struktura emisije je odvisna tudi od vprašanja namena kriptovalute  (glej odsek "tokenomics") in sredstva (premoženja), ki je podlaga za izdajo kriptovalute (v primeru, da  gre za kriptovaluto s kritjem v določenem premoženju). Ključno vprašanje emisije kriptovalute je tudi vprašanje vlagateljev – kakšen tip vlagateljev (poučeni, nepoučeni) lahko vlagajo in iz katerih držav so lahko ti vlagatelji.

 

V okviru postopka emisije je potrebno pripraviti dokumente, ki služijo kot informacija za potencialne vlagatelje (prospekt, "white paper", tehnični "blue paper"), pogodbe z investitorji ("private placement" faza), pravno zavezujoč dokument glede prodaje kriptovalute javnosti ("terms of sale") in pravno mnenje glede pravne narave kriptovalute, ki ga vedno zahtevajo kripto borze. Ker zakonodaja za izdajo kriptovalut ni v celoti jasna oziroma ni poenotena na ravni EU, je v določenih primerih priporočljivo pripraviti oceno pravnih tveganj za izdajatelja.

Emisija kriptovalute je povezana tudi s tehnološkimi vprašanji. Pametna pogodba za kreacijo (»mintanje«) kriptovalute, pametna pogodba za distribucijo kriptovalute, pametna pogodba za upravljanje (npr. mikro plačila, glasovanje) in pametna pogodba za zaklenitev in postopno sproščanje kriptovalute ("vesting"). Vzpostavljena blockchain arhitektura mora odražati določila iz pravne dokumentacije, ki je podlaga za emisijo kriptovalute.

Regulatorji

V primeru uporabe blockchain tehnologije v reguliranih oziroma delno reguliranih dejavnostih so podjetja pri razvoju poslovnega modela podvržena tudi vprašanju regulacije. Regulacija vzpostavlja premise, v okviru katerih podjetje oblikuje svoje storitve oziroma produkte. Področje "FinTecha", "InsureTecha" in "RegTecha" je lahko podvrženo sistemski regulaciji, ki ureja področje bančništva, zavarovalništva, plačilnih storitev, varstva osebnih podatkov, davkov, finančnih instrumentov in preprečevanja pranja denarja.

 

Pri postopnem razvoju poslovnega modela oziroma pri njegovem kasnejšem uresničevanju je priporočljivo vzpostaviti odprto in transparentno komunikacijo z regulatorji. V praksi to pomeni, da se pristojnemu regulatorju predstavi poslovni model, se z njim pogovori o posameznih vprašanjih skladnosti in se mu v potrditev oziroma vednost predloži določene dokumente.

 

V določenih državah so za opravljanje posameznih dejavnosti v zvezi s kriptovalutami (npr. skrbništvo, storitve menjave) potrebne licence za opravljanje teh dejavnosti oziroma je zahtevana predhodna priglasitev dejavnosti pri regulatorju. Države, ki poznajo tako ureditev so na primer Malta, Estonija in Gibraltar. Poudariti je potrebno, da so take licence le lokalne in da ne omogočajo čezmejnega ("cross-border") poslovanja, kar v praksi pomeni, da pridobitev licence v eni evropski državi ne pomeni, da se ta storitev lahko opravlja tudi v drugi državi.

 

V nekaterih državah obstajajo tudi t. i. regulatorni peskovniki ("regulatory sandbox"). Gre za kontrolirana okolja, ki jih vzpostavi regulator. Znotraj peskovnikov tehnološka podjetja razvijajo svoje rešitve ob stalnem nadzoru pristojnega regulatorja. Podjetja morajo izpolnjevati določene pogoje, da se lahko vključijo v regulatorne peskovnike.

Fintech Factory nudi strankam

konzultacije v zvezi z implementacijo blockchain tehnologije

konzultacije glede pametnih pogodb in izvedbo revizije kode pametne pogodbe

pripravo ocene tehnološkega tveganja v zvezi z implementacijo blockchain tehnologije

konzultacije v zvezi z oblikovanjem poslovnega modela na osnovi kriptovalut

pripravo pravne dokumentacije v zvezi z emisijami  kriptovalut

pripravo ocene pravnega tveganja za izdajatelje kriptovalut

pomoč pri komunikaciji s pristojnimi regulatorji

svetovanje in pripravo pravne dokumentacije v postopkih licenciranja

pomoč pri vključevanju podjetja v regulatorne peskovnike

pomoč pri sestavljanju multidisciplinarnih ekip strokovnjakov (razvijalci, marketing/PR, davčni svetovalci).